{"id":657,"date":"2026-09-10T15:26:24","date_gmt":"2026-09-10T15:26:24","guid":{"rendered":"https:\/\/revijaprijatelj.si\/?p=657"},"modified":"2026-09-10T15:29:47","modified_gmt":"2026-09-10T15:29:47","slug":"4-februar-svetovni-dan-boja-proti-raku","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/revijaprijatelj.si\/?p=657","title":{"rendered":"23. september \u2013 sv. Pij iz Pietrelcine, zavetnik trpe\u010dih na duhu, du\u0161i in na telesu\u00a0"},"content":{"rendered":"\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Rodil se je leta 1887 v Italiji in \u017ee mlad vstopil h kapucinom. Njegovo \u017eivljenje so mo\u010dno zaznamovali molitev, spovedovanje in skrb za ljudi, ki so prihajali k njemu s svojimi telesnimi in du\u0161evnimi stiskami. Tudi sam je poznal bolezen in telesno trpljenje, zato mu trpljenje drugih ni bilo tuje. Prav zaradi tega je lahko bolnikom, invalidom in starej\u0161im pristopal z veliko bli\u017eino in razumevanjem.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Pater Pij je v bolnem \u010dloveku videl predvsem osebo, ki potrebuje ljubezen in bli\u017eino. Vedel je, da bolezen \u010dloveka ne prizadene samo telesno. Pogosto prinese osamljenost, strah, negotovost in ob\u010dutek, da \u010dlovek postaja breme drugim. Zato bolniku ni dovolj ponuditi samo zdravljenja. Potrebuje tudi \u010dloveka, ki ga poslu\u0161a, mu stoji ob strani in mu pomaga ohraniti upanje. To velja tudi za invalide in starej\u0161e, ki se lahko zaradi svojih omejitev znajdejo na robu dru\u017ebenega \u017eivljenja.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Njegova skrb za bolnike je dobila tudi zelo konkretno obliko. Na njegovo pobudo je bila v kraju San Giovanni Rotondo ustanovljena <strong><mark style=\"background-color:rgba(0, 0, 0, 0)\" class=\"has-inline-color has-background-color\">bolni\u0161nica Casa Sollievo della Sofferenza \u2013 Hi\u0161a laj\u0161anja trpljenja<\/mark><\/strong>, ki je bila odprta leta 1956. Pater Pij si je \u017eelel ustanove, v kateri bi bila strokovna zdravstvena pomo\u010d povezana s spo\u0161tovanjem \u010dlovekovega dostojanstva in kr\u0161\u010dansko ljubeznijo do trpe\u010dega. Bolni\u0161nica je tako postala vidno znamenje njegovega prepri\u010danja, da ob bolnem \u010dloveku ne smemo ostati samo pri besedah so\u010dutja, ampak mu moramo dejavno pomagati.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Pater Pij nas zato tudi danes u\u010di, da bolni, invalidi in starej\u0161i niso ljudje na obrobju, ampak dragoceni \u010dlani na\u0161ega ob\u010destva. Njihova telesna \u0161ibkost ne zmanj\u0161uje njihovega \u010dlove\u0161kega dostojanstva. Nasprotno, prav ob njih smo povabljeni, da postanemo bolj pozorni drug do drugega. Ob njegovem godu se lahko vpra\u0161amo, ali znamo opaziti \u010dloveka, ki zaradi bolezni, invalidnosti ali starosti potrebuje na\u0161 obisk, telefonski klic, pomo\u010d ali preprosto nekaj na\u0161ega \u010dasa.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Naj nam bo sv. pater Pij zgled prijateljstva z bolniki, invalidi in starej\u0161imi. Po njegovem zgledu naj tudi mi pomagamo ustvarjati ob\u010destvo, v katerem nih\u010de zaradi bolezni, invalidnosti ali starosti ne ostane sam, ampak lahko za\u010duti, da je sprejet, ljubljen in dragocen.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong><mark style=\"background-color:rgba(0, 0, 0, 0)\" class=\"has-inline-color has-background-color\">Najpogostej\u0161a pripro\u0161nja:<\/mark><\/strong> za ozdravitev (telesno in du\u0161evno), laj\u0161anje stresa in trpljenja (za mir v srcu in boj proti zaskrbljenosti), \u00bbjanuarskih bluesov\u00ab (January blues \u2013 zimska depresija, melanholi\u010dnost po praznikih, ki se je raz\u0161irilo predvsem v angle\u0161ko govore\u010dih de\u017eelah), mladostnike, civilno za\u0161\u010dito in duhovno mo\u010d v te\u017eavah , za dobro spoved in spreobrnjenje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Rodil se je leta 1887 v Italiji in \u017ee mlad vstopil h kapucinom. Njegovo \u017eivljenje so mo\u010dno zaznamovali molitev, spovedovanje<span class=\"more-dots\">&#8230;<\/span><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":744,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-657","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/revijaprijatelj.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/657","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/revijaprijatelj.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/revijaprijatelj.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/revijaprijatelj.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/revijaprijatelj.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=657"}],"version-history":[{"count":12,"href":"https:\/\/revijaprijatelj.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/657\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":745,"href":"https:\/\/revijaprijatelj.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/657\/revisions\/745"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/revijaprijatelj.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/744"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/revijaprijatelj.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=657"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/revijaprijatelj.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=657"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/revijaprijatelj.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=657"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}