{"id":657,"date":"2026-04-29T17:22:09","date_gmt":"2026-04-29T17:22:09","guid":{"rendered":"https:\/\/revijaprijatelj.si\/?p=657"},"modified":"2026-05-01T17:25:06","modified_gmt":"2026-05-01T17:25:06","slug":"4-februar-svetovni-dan-boja-proti-raku","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/revijaprijatelj.si\/?p=657","title":{"rendered":"13. maj, Fatimska Mati bo\u017eja"},"content":{"rendered":"\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Praznik Fatimske Matere Bo\u017eje, ki ga obhajamo 13. maja, nas spominja na <strong><mark style=\"background-color:rgba(0, 0, 0, 0)\" class=\"has-inline-color has-background-color\">Marijina prikazovanja trem pastir\u010dkom<\/mark><\/strong> \u2013 Luciji, Fran\u010di\u0161ku in Jacinti \u2013 leta 1917 na Portugalskem. V \u010dasu, ko je svet pretresala vojna, negotovost in oddaljenost od Boga, je Marija pri\u0161la kot Mati, ki vabi k molitvi, pokori in spreobrnjenju. Njeno sporo\u010dilo ni bilo namenjeno le tistemu \u010dasu, ampak vsem rodovom: naj se <strong><mark style=\"background-color:rgba(0, 0, 0, 0)\" class=\"has-inline-color has-background-color\">vrnemo k Bogu<\/mark><\/strong>, zaupamo v njegovo usmiljenje in molimo za mir.<br><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Poseben pomen ima ta praznik za<strong><mark style=\"background-color:rgba(0, 0, 0, 0)\" class=\"has-inline-color has-background-color\"> bolnike, invalide in vse trpe\u010de<\/mark><\/strong>. Fatima je skozi desetletja postala kraj romanja za ne\u0161teto ljudi, ki nosijo te\u017eke kri\u017ee bolezni, bole\u010dine in osamljenosti. Mnogi prihajajo tja z veliko vero in upanjem, da bi na\u0161li tola\u017ebo, mo\u010d ali celo ozdravljenje. In res, skozi zgodovino so \u0161tevilni pri\u010dali, da so po pripro\u0161nji Fatimske Matere Bo\u017eje do\u017eiveli ozdravljenje telesa, \u0161e bolj pogosto pa<strong><mark style=\"background-color:rgba(0, 0, 0, 0)\" class=\"has-inline-color has-background-color\"> globoko ozdravljenje du\u0161e<\/mark><\/strong>.<br><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Marija v Fatimi ne obljublja lahkega \u017eivljenja brez trpljenja, ampak ka\u017ee pot, kako trpljenje povezati z Bogom. Vabi nas, da svoje bole\u010dine darujemo, jih sprejmemo v veri in jih zdru\u017eimo z Jezusovim kri\u017eem. Prav v tem se skriva velika tola\u017eba za bolnike in invalide: njihovo \u017eivljenje ima vrednost, njihov kri\u017e ni zaman, ampak lahko postane<strong><mark style=\"background-color:rgba(0, 0, 0, 0)\" class=\"has-inline-color has-background-color\"> pot milosti<\/mark><\/strong> \u2013 za njih same in za druge.<br><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Veliko romarjev pri\u010duje, da so v Fatimi na\u0161li mir, spravo z Bogom, odpu\u0161\u010danje in novo upanje. Mnogi so se po dolgem \u010dasu vrnili k spovedi, za\u010deli druga\u010de \u017eiveti in ponovno odkrili smisel svojega \u017eivljenja. To so ozdravljenja, ki segajo globlje od telesa \u2013 ozdravljenja srca, ki \u010dloveka resni\u010dno prenovijo.<br><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Zato je praznik Fatimske Matere Bo\u017eje poseben opomin, da <strong><mark style=\"background-color:rgba(0, 0, 0, 0)\" class=\"has-inline-color has-background-color\">Bog po Mariji \u0161e vedno deluje med nami<\/mark><\/strong>. Vabi nas, da zaupamo, molimo in se odpremo njegovi milosti. Za bolnike in trpe\u010de pa je to praznik upanja: da niso sami, da jih Marija spremlja in da lahko tudi v najve\u010dji preizku\u0161nji najdejo lu\u010d, tola\u017ebo in novo \u017eivljenje.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Praznik Fatimske Matere Bo\u017eje, ki ga obhajamo 13. maja, nas spominja na Marijina prikazovanja trem pastir\u010dkom \u2013 Luciji, Fran\u010di\u0161ku in<span class=\"more-dots\">&#8230;<\/span><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":703,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-657","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/revijaprijatelj.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/657","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/revijaprijatelj.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/revijaprijatelj.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/revijaprijatelj.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/revijaprijatelj.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=657"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/revijaprijatelj.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/657\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":705,"href":"https:\/\/revijaprijatelj.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/657\/revisions\/705"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/revijaprijatelj.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/703"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/revijaprijatelj.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=657"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/revijaprijatelj.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=657"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/revijaprijatelj.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=657"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}