{"id":660,"date":"2026-04-30T17:03:30","date_gmt":"2026-04-30T17:03:30","guid":{"rendered":"https:\/\/revijaprijatelj.si\/?p=660"},"modified":"2026-05-01T17:25:16","modified_gmt":"2026-05-01T17:25:16","slug":"11-februar-lurska-mati-bozja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/revijaprijatelj.si\/?p=660","title":{"rendered":"12. maj, sv. Leopold Mandi\u0107, zavetnik rakavih bolnikov"},"content":{"rendered":"\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong><mark style=\"background-color:rgba(0, 0, 0, 0)\" class=\"has-inline-color has-background-color\">Sv. Leopold Mandi\u0107<\/mark><\/strong> je bil majhen, preprost kapucin, rojen leta 1866 v kraju Herceg Novi v Dalmaciji (dana\u0161nja \u010crna Gora). \u017de na zunaj ni izstopal \u2013 bil je majhne postave, slabotnega zdravja in pogosto bolan. Tudi govoril je nekoliko te\u017eje, zato ni bil primeren za pridigarja.<br>Njegova velika \u017eelja je bila, da bi deloval kot misijonar med vzhodnimi kristjani in pomagal k edinosti Cerkve, vendar se mu ta \u017eelja nikoli ni uresni\u010dila. Namesto tega so ga predstojniki poslali v samostan v Padovi, kjer je dobil preprosto nalogo: <strong><mark style=\"background-color:rgba(0, 0, 0, 0)\" class=\"has-inline-color has-background-color\">spovedovati<\/mark><\/strong>.<br><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Prav v tej skriti in na videz majhni slu\u017ebi je postal velik svetnik. Leopold je vsak dan pre\u017eivel dolge ure v spovednici, pogosto tudi po deset ali ve\u010d ur. Bil je izjemno potrpe\u017eljiv, blag in usmiljen spovednik. Nikogar ni zavrnil, nikogar ostro obsojal, ampak je ljudi sprejemal z razumevanjem in jih vodil k <strong><mark style=\"background-color:rgba(0, 0, 0, 0)\" class=\"has-inline-color has-background-color\">Bo\u017ejemu usmiljenju<\/mark><\/strong>. Govoril je, da je on samo <strong><mark style=\"background-color:rgba(0, 0, 0, 0)\" class=\"has-inline-color has-background-color\">\u201corodje\u201d Bo\u017eje dobrote<\/mark><\/strong>. Zaradi njegovega pristopa so ljudje mno\u017ei\u010dno prihajali k spovedi in mnogi so prav po njem ponovno na\u0161li pot k Bogu.<br><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Zaradi te izjemne predanosti zakramentu sprave in njegove modrosti ter so\u010dutja je bil po smrti s strani Cerkve razgla\u0161en za <strong><mark style=\"background-color:rgba(0, 0, 0, 0)\" class=\"has-inline-color has-background-color\">zavetnika spovednikov<\/mark><\/strong>. Njegovo \u017eivljenje ka\u017ee, kako pomembna je ta slu\u017eba in kako lahko duhovnik z usmiljenjem resni\u010dno zdravi du\u0161e.<br><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Po drugi strani pa je sv. Leopold postal tudi <strong><mark style=\"background-color:rgba(0, 0, 0, 0)\" class=\"has-inline-color has-background-color\">zavetnik rakavih bolnikov<\/mark><\/strong>. Sam je namre\u010d v zadnjih letih \u017eivljenja zbolel za hudim rakom na po\u017eiralniku. Bolezen je prena\u0161al potrpe\u017eljivo in jo daroval Bogu. Zadnji dve leti je precej \u010dasa pre\u017eivel v bolni\u0161ki postelji. Hude bole\u010dine in<br>telesno slabost je premagoval z mo\u010dno vero in molitvijo v samostanski kapeli, kjer je po svojih mo\u010deh spovedoval in tudi ma\u0161eval. Ko se je 30. julija 1942 z molitvijo v kapeli pripravljal na sveto ma\u0161o, ga je ob\u0161la slabost, da se je nezavesten zgrudil. Po prejemu bolni\u0161kega maziljenja je izdihnil.<br><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Njegovo \u017eivljenje nas u\u010di, da svetost ni v velikih zunanjih uspehih, ampak v zvestobi majhnim stvarem, v potrpe\u017eljivosti in predvsem v usmiljeni ljubezni do ljudi.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Sv. Leopold Mandi\u0107 je bil majhen, preprost kapucin, rojen leta 1866 v kraju Herceg Novi v Dalmaciji (dana\u0161nja \u010crna Gora).<span class=\"more-dots\">&#8230;<\/span><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":695,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-660","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/revijaprijatelj.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/660","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/revijaprijatelj.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/revijaprijatelj.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/revijaprijatelj.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/revijaprijatelj.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=660"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/revijaprijatelj.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/660\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":699,"href":"https:\/\/revijaprijatelj.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/660\/revisions\/699"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/revijaprijatelj.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/695"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/revijaprijatelj.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=660"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/revijaprijatelj.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=660"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/revijaprijatelj.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=660"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}