Zadnjo nedeljo v septembru obeležujemo Svetovni dan gluhih. Leta 2026 je to 27. september. September je sicer v mednarodni skupnosti gluhih še posebej pomemben mesec, saj v njegovem zadnjem tednu poteka tudi Mednarodni teden gluhih.
Svetovni dan gluhih nas opozarja na pravice, potrebe in ovire, s katerimi se srečujejo gluhe in naglušne osebe v vsakdanjem življenju. Obenem nas vabi, da bolje spoznamo bogastvo skupnosti gluhih, njihovega jezika in kulture.
Gluhost je pogosto nevidna. Ko srečamo gluho ali naglušno osebo, njene ovire morda na prvi pogled sploh ne opazimo. Toda sporazumevanje, ki je za slišečega človeka nekaj samoumevnega, lahko postane velika ovira pri izobraževanju, zaposlovanju, obisku zdravnika, urejanju vsakdanjih opravkov in vključevanju v družbo. Zato je pomembno zagotavljati dostopnost informacij, tolmačenje v znakovnem jeziku, podnapise in druge oblike pomoči.
Posebno mesto ima znakovni jezik. To ni zgolj skupek kretenj, ampak polnovreden jezik, s katerim je mogoče izražati misli, čustva, vprašanja in življenjske izkušnje. V Sloveniji uporabljamo slovenski znakovni jezik, katerega svobodna uporaba in razvoj sta pomembna za enakopravno vključevanje gluhih v družbo.
Svetovni dan gluhih nas spodbuja tudi k razmišljanju o tem, kaj pomeni resnično prisluhniti človeku. Poslušanje ni mogoče samo z ušesi. Človeku prisluhnemo tudi z očmi, pozornostjo, potrpežljivostjo in pripravljenostjo razumeti njegov način sporazumevanja. Gluha oseba zato ne potrebuje predvsem pomilovanja, ampak možnost, da enakovredno sodeluje v družini, šoli, službi, Cerkvi in širši družbi.
Tudi krščansko občestvo je poklicano, da nikogar ne pušča na robu. Jezus je posebno bližino izkazoval ljudem, ki so zaradi bolezni ali invalidnosti doživljali izključenost. Evangelij pripoveduje tudi o srečanju z gluhim človekom (Mr 7,31–37). Jezus se mu osebno približa in mu nameni svojo pozornost. Njegov klic »Efeta! – Odpri se!« lahko razumemo tudi kot povabilo nam: odprimo svoje oči in srce za ljudi, ki svet doživljajo drugače od nas.
Ob Svetovnem dnevu gluhih se zato spomnimo vseh gluhih in naglušnih, posebej tistih, ki se zaradi gluhosti srečujejo z osamljenostjo ali drugimi življenjskimi težavami. Prizadevajmo si za skupnost, v kateri bo vsak človek lahko spregovoril v svojem jeziku in bo tudi njegov glas – četudi ga ne slišimo z ušesi – slišan in sprejet.